APDEJT.si

Donald Trump je obljubil 'nekaj posebnega' glede Gaze, medtem ko izraelski uradniki poročajo, da ima Netanjahu zadržke glede načrta o prekinitvi ognja. Pred srečanjem Trumpa in Netanjahuja so izraelske sile napredovale. Družine izraelskih talcev so Trumpa v pismu prosile za pomoč pri doseganju dogovora o koncu vojne v Gazi, pri čemer so ga pozvale, naj 'odločno vztraja' pri vrnitvi preostalih 48 talcev.

Oblasti so nadaljevale preiskavo motiva za napad nekdanjega marinca na cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni v Grand Blanc Townshipu. Med nedeljsko mašo je z vozilom zapeljal v cerkev, streljal in podtaknil požar. Pri tem so bili ubiti štirje ljudje, osem pa ranjenih. Oblasti so preiskovale pogorišče cerkve.

Po smrti Russella M. Nelsona, nekdanjega srčnega kirurga, se Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni pripravlja na izbiro novega predsednika. Nelson je v času svojega vodenja cerkve uvedel številne pomembne spremembe.

Proevropska stranka PAS je osvojila absolutno večino na parlamentarnih volitvah v Moldaviji z okoli 50,2 % glasov. Rusija je zavrnila obtožbe o vmešavanju v volitve.

Iran je poklical nazaj svoje veleposlanike iz Nemčije, Francije in Združenega kraljestva po ponovni uvedbi sankcij Združenih narodov. Iranska poteza je odziv na vnovično uvedbo sankcij ZN in obsoja vlogo Evrope pri sprožitvi mehanizma jedrskega spora.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je na zasedanju Združenih narodov obtožil Izrael, da namerno poskuša destabilizirati Bližnji vzhod. Opozoril je tudi Zahod, da spodkopava diplomatska prizadevanja in zagrozil z odločnim odgovorom na morebitne napade na Rusijo. Lavrov je izpostavil tudi manifestacije v Angliji, Nemčiji in Južni Afriki, ki pozivajo k ustavitvi izraelskih napadov na palestinsko enklavo.

V Ženevi se je v soboto zbralo med 6.000 in 10.000 ljudi, ki so protestirali v znak solidarnosti s Palestino. Protest je organiziralo gibanje BDS (Boycott, Désinvestissement et Sanctions). Po ocenah policije je to največji propalestinski shod v Ženevi po letu 2023.

Sirijske oblasti so več kot devet mesecev po odstavitvi izdale arestni nalog za nekdanjega predsednika Bašarja al Asada zaradi obtožb o umorih in mučenju. Obstaja možnost, da bo sledilo mednarodno iskanje preko Interpola. Al Asad naj bi se po odstavitvi nahajal v Rusiji.

Sirski organi so izdali arestni nalog za nekdanjega predsednika Bašarja al Asada več kot devet mesecev po njegovem odstopu z oblasti. Aretni nalog je bil izdan na ukaz sodnika 27. septembra.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da "verjame, da imamo dogovor", ki bo končal konflikt v Gazi, in dodal, da bo pripeljal nazaj talce. Trump je predstavil nov mirovni načrt voditeljem muslimanskih držav in izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju med vrhom Združenih narodov. Pod pritiskom arabskih in muslimanskih držav je Trump zavrnil kakršnokoli izraelsko aneksijo Zahodnega brega.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil sum, da je Madžarska nad ukrajinskim zračnim prostorom izvajala izvidniške prelete z droni in ukazal preiskavo. Medtem se v državah kot so Češka, Madžarska, Poljska in Romunija, zaradi dezinformacij o izkoriščanju socialnih sistemov, povečuje protoukrajinsko razpoloženje.

Donald Trump je obtožil Kitajsko in Indijo, da sta glavna financerja ukrajinskega konflikta, kar po mnenju nekaterih razširja obseg vojne. Medtem je poljski premier opozoril, da Trump s svojimi izjavami Ukrajino prepušča Evropi, s čimer naj bi izzval evropsko vojno. V članku na amgreatness.com pa se sprašuje o vlogi Združenih narodov v morebitni drugi Trumpovi administraciji, pri čemer izpostavljajo njegovo kritiko ZN zaradi neučinkovitosti pri končanju vojn.

Evropska radiodifuzna zveza (EBU) bo novembra glasovala o udeležbi Izraela na Evroviziji 2026 na Dunaju. Več držav je izrazilo nasprotovanje udeležbi Izraela, nekatere pa so zagrozile z bojkotom.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bo razmislil o premestitvi tekem svetovnega prvenstva 2026 iz ameriških mest, za katera meni, da predstavljajo varnostno tveganje. Zagotovil je, da si bo prizadeval zagotoviti varnost na prizoriščih iger, vendar možnosti sprememb ne izključuje.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so obsodili zaradi kriminalne zarote v zvezi s prizadevanji njegovih pomočnikov, da bi pridobili sredstva za njegovo predsedniško kampanjo leta 2007 iz Libije v času vladavine Moamerja Gadafija. Obsojen je bil na pet let zapora.

Nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja je obtožila zvezna velika porota zaradi zločinov, povezanih z njegovim pričanjem v senatu leta 2020. Comey je izjavil, da je nedolžen in se bo boril proti obtožbam, pri čemer je poudaril, da je primer posledica njegovega upora proti Donaldu Trumpu.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kaznivega dejanja združevanja v hudodelsko združbo v povezavi z domnevnim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Moamarja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kriminalnega združevanja v povezavi z nezakonitim financiranjem kampanje s strani pokojnega libijskega voditelja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora, a je bil oproščen drugih obtožb, vključno s pasivno korupcijo in nezakonitim financiranjem kampanje. Bil je spoznan za krivega prejema milijonov evrov od Gadafija za financiranje kampanje.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja je sodišče v Parizu obsodilo na pet let zapora zaradi 'zločinskega združevanja' v povezavi z nezakonitim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007 z libijskim denarjem. Poleg zaporne kazni je prejel tudi denarno kazen v višini 100.000 evrov in petletno prepoved opravljanja javnih funkcij. Sarkozy je obsodbo označil za škandal in napovedal pritožbo.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so spoznali za krivega hudodelske združbe v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Obtožb o nezakonitem financiranju volilne kampanje pa je bil oproščen.